Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

biti vsak dan v rabi

Толкование Перевод

1 use

I [ju:z] verb
1) (to employ (something) for a purpose: What did you use to open the can?; Use your common sense!) uporabiti

2) (to consume: We're using far too much electricity.) porabiti

•

- usable
- used
- user
- user-friendly
- user guide
- be used to something
- be used to
- used to II [ju:s]
1) (the act of using or state of being used: The use of force to persuade workers to join a strike cannot be justified; This telephone number is for use in emergencies.) uporaba

2) (the/a purpose for which something may be used: This little knife has plenty of uses; I have no further use for these clothes.) raba

3) ((often in questions or with negatives) value or advantage: Is this coat (of) any use to you?; It's no use offering to help when it's too late.) korist

4) (the power of using: She lost the use of her right arm as a result of the accident.) sposobnost uporabljati kaj

5) (permission, or the right, to use: They let us have the use of their car while they were away.) uporaba

•

- useful
- usefulness
- usefully
- useless
- be in use
- out of use
- come in useful
- have no use for
- it's no use
- make good use of
- make use of
- put to good use
- put to use
* * *
I [ju:s]
noun

raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa); juridically užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček; ecclesiastic obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use — čisto nenavaden

in use — v rabi

of use — uporaben, koristen

of no use — neuporaben, brezkoristen

in common use — v splošni rabi

out of use — ne v rabi, ne več uporaben

fit for use — uporaben

with use — s trajno rabo

the Anglican use — anglikanski obred

value in use — dejanska vrednost

use and wont — šege in navade

according to his use and wont — po njegovi (svoji) stari navadi

directions ( —ali instructions) for use — navodila za uporabo

use makes perfect — vaja naredi mojstra

use is second nature — stara navada je železna srajca

once a use and ever a custum — česar se je Janezek naučil, to Janez zna

can I be of use? — lahko (kaj) pomagam?

is this of use to you? — lahko to kaj porabite?

crying is no use — nima smisla jokati, zastonj je jokati

it is (of) no use (running) — brez koristi, zaman je (teči)

what's the use (of it)? — kakšen smisel naj (sploh) to ima?

to be in daily use — biti vsak dan v rabi

to bring into use — uporabiti

to be out of use — ne biti v rabi (v navadi)

to come into use — priti v splošno rabo

to fall ( —ali to pass) out of use — postati neuporaben, zastareti

you will find these shoes of use in the mountains — videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah

everything has its use — vsaka stvar je za kaj uporabna

I have no use for it — nimam kaj početi s tem

I have no use for such people — nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi

have you lost the use of your tongue? — si izgubil dar govora?

he lost the use of his right eye — ne vidi več na desno oko

to make use of s.th. — uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa

to make use of s.o.'s name — sklicevati se na koga

to put out of use — vzeti iz obtoka (kovance itd.)

to put to (good) use — (dobro) uporabiti
II [ju:z]
transitive verb

rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas); obsolete navaditi (to na)

to use one's brains ( —ali wits) — uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane

use your eyes! — odpri oči!

to use care — skrbno (pazljivo) postopati

to use diligence — da(ja)ti si truda

to use one's best efforts — napraviti, kar se le da (kar je le možno)

to use exercises — delati vaje

to use force — uporabiti silo

this geyser uses a lot of gas — ta plinska peč porabi mnogo plina

how did they use you? — kako so ravnali z vami?

to use s.o. ill — slabo ravnati s kom

I cannot use my left hand — ne se posluževati svoje leve roke

to use one's legs — peš iti, pešačiti

to use imprecations — preklinjati

to use a right — uživati (neko) pravico

may I use your name? — se lahko sklicujem na vas?

to use tobacco — kaditi

I have used all the paint — porabil sem vso barvo

how does the world use you? colloquially kako je z vami?, kako vam gre?; intransitive verb obsolete (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day — berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan

it used to be said — navadno se je reklo (bila je navada reči)

he does not come as often as he used (to) — ne prihaja več tako pogosto kot prej

they used to live here — prej so stanovali tu

used you to know him? — ste ga vi poznali?

there used to be a tree there — tam je nekoč bilo drevo;

English-Slovenian dictionary > use

См. также в других словарях:

bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strán — í ž (ȃ) 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izjéma — e ž (ẹ̑) 1. kar se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: to pravilo ima eno samo izjemo; upoštevati je treba tudi izjeme / naučiti se slovnična pravila in izjeme / ekspr. povsod se najdejo izjeme / večjih izjem med temi delavci ni / v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕsta — e ž, rod. ed. stil. vrsté (ŕ) 1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri: vrsta se je pretrgala, strnila; otroci so naredili vrsto; poravnati vrsto; stopiti iz vrste; vključiti se v vrsto; dolga,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usékati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

biti vsak dan v rabi

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

biti vsak dan v rabi

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: